Wave-Spirit

Uživam v tem vremenu. Vse, kar lahko rečem je le: "Ah!"

Zjutraj ob oknu, sončni vzhod na poti, Kamniške iz Žalca, Triglav na poti proti Železnikom. Skrajni cajt, da peljem mulca v hribe (in da spedenam fotkič na mobitelu .

Ana zopet razsaja po mestu. Janez in Ema sta naju prijazno povabila, da si nekaj današnjih predstav ogledamo skupaj.

Predvsem sva se zabavala ob atraktivnih nastopih na Klobukarski ulici. Zlati osel je po najinem skromnem mnenju za drobec preveč sofisticiran za ulico, Postaja Kansky pa pokaže prav zanimive žonglersko/cirkuške prvine.

Več kot priporočava

M&M

Sestrica Nataša kreira. Sestrica Nataša šiva. Sestrica Nataša izdeluje.

Ve pa si oglejte prifrknjene, zanimive, elegantne, zabavne in prijetne obleke, razmislite in jo pokličite. Definitivno boste zažigale! http://liliputi.blogspot.com/

Nekatere so pri petdesetih še prav posebno ljubke. Soča na primer. Njenih petdeset je močnih, a uživaških. Ko linije so odprte, valovi so navihani in skale te prijazno odrivajo v tok. No, sem ter tja ti Soča tudi malo ponagaja. Da ostaneš zbran, da se spomniš kje ni podcenjevanja.

Pravzaprav se je dogovarjanje začelo že prejšnji dan, priliko gre pač izkoristiti. Koordinacija, nalaganje čolnov, opreme, vožnja in obvezna kavica v prijetni družbi kajakašev pred spustom. Še ne dvoletni Julien odkrije radost čipsa. Sonček nas greje, a voda vabi k sebi, tu izbire ni, odločitev je tukaj nedvoumna. Ritual vožnje čolnov na štart in avtomobilov na cilj. Preoblačenje. Priložnost za test novega Sandiline for Adidas suhega kompleta. In igro na valovih in med skalami, na meji med vodo in zrakom.

Moja izstopna postaja pride malo naprej od Trnovega, pravzaprav skoraj prehitro, a na vodi ni prostora za tveganje in napake. Trije nadaljujejo naprej skozi katarakt. Brzica presenečenja je dvema dokazala svoje ime, menda je bilo zabavno. Presenetljivo. Na cilju smeh in zlomljeno veslo.

Vožnja nazaj postreže s fantastičnimi barvami. Oddih za oči. Meglicami nad gozdom ob Rabeljskem jezeru. In komentarjem - Ta naša Slovenija je res prečudovita... četudi v Italiji.

Dve napaki - premalo akcije in prepozno.

Maks (aka ninja - odkar so na Lj. kablu ukinili Super RTL in ga zamenjali z Jetix se je naš mulc preobrazil) je popolnoma utrujen zmogel do konca filma. Kung-fu Panda mu ob zgodnejši uri ni delala nikakršnih problemov, medtem ko jo je njegov kolega nezadovoljen z (hm? vizuelnimi učinki?) jadrno ucvrl ven.

Tatu je bil film všeč, dasiravno Pixar ni nadkrilil nekaterih svojih zgodnejših stvaritev. Nekatere stvari so pač že-videne ali pa preveč prozorne. Kljub temu pa film mlajšim primerno prikaže krutost sveta (oziroma jim pokaže, kaj jim njihovi predhodniki zapuščamo), kar pravzaprav ni slabo. Vzgoja se začne zgodaj, pranje možganov tudi. In če med vsem pranjem možganov, ki jih mulci dobijo skozi reklame za razne jogurte (mulc bo pojedel vse, kar vidi na televiziji, pa četudi je to brokolijeva čokolada) malo vplivamo tudi na razmišljanje o čuvanju sveta za njihove potomce v tem ni nič hudega, mar ne?

Sicer pa - Wall-e je ljubek, kot robot lahko sploh je, EVA prijazna, kljub zmožnostim imeti čustva, pa roboti še vedno ubogajo ljudi, oziroma naredijo tisto, kar jim je naročeno. No, tukaj bi bil lahko kakšen razmislek namenjen tudi snovalcem bodočih elektronskih možganov, a Wall-e pač ni film, namenjen njim.

O ogledu se odločite sami. Film je prijetna sprostitev, a komur oversized američani že tako vplivajo na trzanje obraznih mišic, naj se ga raje vzdržijo.