Wave-Spirit

Kdaj sem že nazadnje prespal nad 1000 metri? Aja, nekje decembra na otroškem žuru, pa pred tem? Nedopustno, da se tega ne morem spomnit. Pa okoli dopustov - kdaj je bil že zadnji? Tam nekje oktobra? Katastrofa! Tu bodo nujno potrebna krajša časovna obdobja med enim in drugim...

Sprostilno, kljub dežju, snegu, vetru... Vsaj dvakrat sem bil konkretno premočen, mulčkov Burtonov kompletek pa fantastično drži. Moker je bil le nosek, na katerega je divje padal sneg. Petek - pravljica!

Nočni sprehodi tega tedna so bili pač drugačni. Španski. Madrid je lepo mesto. Živo, živahno. Razgibano. Kljub temperaturam, ki res niso bile najbolj prijazne je pokazal svoj temperament. In nočni sprehodi so bili vezani predvsem na tapas. In debate. S tistimi, ki jih že nekaj časa nisem videl in drugimi, s katerimi sem bil prvič.

Končno sem pa dobil tudi fotko s tistega nočnega sprehoda, ki si ga označiš z zvezdico.

Človek bi pričakoval, da bo med svojim delom v državni upravi odpotoval kdaj vsaj v recimo Bruselj in ne zgolj v Mursko Soboto, pa nič. Potem pa gre ven iz državne uprave in se po nekaj mesecih dela službeno znajde v Madridu. Prijetno kar se tiče Španije (spet tukaj), odkrivajoče kar se tiče dela. Precej drugačni pogledi se mi sedaj predstavljajo, zanimivi in izzivalni.

Sicer pa Španija je še vedno sredozemska, tapas bari prijetni, španke pa luštne, glasne in temperamentne. Njihovo čebljanje je prav zabavno, imam pa občutek, da sem čisto malo padel ven iz šaltanja med različnimi jeziki. Brez skrbi, kmalu bom nazaj.

Sicer pa prav zanimivo - v Madridu se po vogalih še opazi sneg. Menda ga je bilo 15 cm, pa je bil pri nas v sredo kaos že s petimi centimetri. Prav zanimivo bi bilo biti tu .

Nekako pred letom dni sva z bratrancem rinila na Viševnik ob polni luni... in pred nekaj dnevi ugotovila, da bi veljalo podvig ponoviti. Tokrat z malce več razmisleka ter cepinom v rokah in konkretnimi derezami na čevljih. Precej varneje, priznam! GPS je pokazal maksimalno hitrost 66 km/h, brskanje po njegovih podatkih celo 106 km/h - heh, s sankami je spust po smučišču precej zabavnejši in hitrejši, čeprav bi prej verjel prvi številki...

Popoldan je bil idealen za sprehode po zaledenelem jezeru... in podoživljanje starih fotografij.

Ekola, planeti so se poravnali, stresel se je svetovni splet in izbor slik iz Avstrije se je obavljen. Ponosni ata slik vas vabi, da si od napornega opazovanja ekrana (menda se ne dogaja le meni, da je slika na ekranu ves čas enaka, črke pa se niti za milimeter ne premaknejo - utrujajoče, vem), za sprostitev povežete na:

Oetz 2008

Komentarji, pohvale in pogovor (vse ob vrčku piva) vedno dobrodošli .